MEDICINSKA SESTRA – ŽENSKI POKLIC, KI BIJE PLAT ZVONA ZA POKLICNE KOMPETENCE

Ne poznam družbenega sektorja, v katerem bi bilo s strani politike povzročenih toliko poklicne neenakosti, kot jih je v zdravstvu. Ker je jutri 8. marec, mednarodni dan žensk, bom odstrla eno od tančic nespoštovanja poklica in poklicnih kompetenc, v katerem so večinoma ženske, medicinske sestre.

V zdravstvu deluje veliko poklicev, vsi imajo visokošolsko izobraževanje, nekateri od njih so regulirani z evropsko direktivo (zdravnik, zobozdravnik, medicinska sestra, babica, farmacevt). Direktiva opredeli minimalne standarde izobraževanja in kompetence v poklicnem delovanju s ciljem priznavanja poklicnih kvalifikacij v EU.

Od zgoraj naštetih poklicev imamo v Sloveniji za zdravstveno nego in farmacijo dvostopenjsko izobraževanje, srednješolsko strokovno izobrazbo pete stopnje in visokošolski študij. Farmacije v podrobnosti ne poznam, vendar je po podatkih NIJZ (2017) v zdravstvenem sistemu pomembno več magistrov farmacije (1537), kot farmacevtskih tehnikov (731), medtem ko je diplomiranih medicinskih sester (6636, 32%), ki so nosilke zdravstvene nege in 24 urne zdravstvene obravnave pomembno manj, kot je tehnikov zdravstvene nege (13869, 68%). Zakaj tako slabo razmerje v zdravstveni negi? Zakaj ni visokošolsko izobraženih medicinskih sester več?

V EU so države (Danska, Finska, Švica, Islandija), ki imajo dvostopenjsko izobraževanje v zdravstveni negi, vendar imajo le 1/3 kadra na ravni »associate professional nurse« ali naših tehnikov zdravstvene nege in 2/3 diplomiranih medicinskih sester. Poleg tega imajo te države v skupnem številu kadra zaradi delitve dela glede na stopnjo izobrazbe več negovalnega kadra na 1000 prebivalcev (Health at a glance, 2018, 180-1), kot tiste države, ki imajo en profil medicinske sestre po direktivi. Prav tako je izobraževanje za tehnika zdravstvene nege v strokovnem delu vsebin primerljivo z izobraževanji omenjenih držav, kar smo proučevali v dveh evropskih raziskavah (Schäfer, 2016).

Stroka na ta problem pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester opozarja že leta, vendar v zdravstveni politiki ni posluha. Z gotovostjo trdim, da srednješolski kader zdravstvene nege v Sloveniji opravlja dela in naloge diplomirane medicinske sestre, za kar nima ne znanja, poklicnih kompetenc, ne strokovnega izpita in tudi plačila za to delo ne dobi. Raziskava (Skela Savič, 2017), ki smo jo izvedli med izvajalci in izobraževalci v zdravstveni negi je jasno pokazala, da se tehnike zdravstvene nege dobesedno prisili, da vstopajo v delokrog diplomiranih medicinskih sester, ker je le teh v kliničnih okoljih premalo, zlasti v popoldanskih in nočnih izmenah, ko diplomirane medicinske sestre zagotavljajo le dežurno službo. Lahko si predstavljate stisko obeh poklicnih skupin, ki v nemoči improvizirata 24 urno obravnavo pacienta. Management in ministrstvo se izgovarjajo na ekonomske učinke, nihče pa noče slišati ali verjeti metodološko zelo reprezentativni raziskavi dvanajstih evropskih držav, ki je pokazala, da je tako ravnanje nevarno in škodljivo za paciente. V raziskavo je bilo vključenih 422.730 kirurških bolnikov in 26.516 medicinskih sester (izobražene po EU Direktivi), ki so za njih skrbele. Raziskava jasno pokaže, da se št. negovalnega kadra na pacienta in univerzitetna stopnja izobrazbe izkažeta kot dejavnika stopnje tveganja smrtnosti teh pacientov. Ob objavi teh rezultatov so vse tiste države, ki so še imele triletno visokostrokovno izobraževanje za zdravstveno nego, le tega ukinile in uvedle štiriletno univerzitetno izobraževanje.

Še več, v Belgiji, Angliji, Finski, Irski, Španiji in Švici so na vzorcu 18.828 kirurških pacientov preverjali učinek zadnje globalne krize, ko so nekatere bolnišnice zmanjševale št. kadra v zdravstveni negi in tudi stopnjo izobrazbe. Ugotovitve so bile, da se je nadomeščanje diplomiranih medicinskih sester z manj izobraženim kadrom izkazalo kot škodljivo za paciente v obliki povečane umrljivosti, zmanjšanim zadovoljstvom, znižano oceno varnosti, idr. Vsako 10% zmanjšanje št. visokošolsko izobraženih medicinskih sester se je kazalo v 11% povečanju možnosti za smrtnost pacientov. Ti rezultati so bili prepoznani na vsakih 25 bolnikov, za katere so v povprečju skrbele štiri diplomirane medicinske sestre in dva manj izobražena zdravstvena delavca.

Zato se je potrebno na ravni državljana, predsednika vlade in ministra za zdravje vprašati, kaj je narobe z našo zdravstveno politiko, da ne sprevidi, da je potrebno v zdravstvenem sistemu imeti več diplomiranih medicinskih sester, jih razporediti v tri izmensko delo in jim ne nalagati administrativnih nalog in skrbništva, da delo oddelka teče in da so na voljo vsi potrebni viri za proces dela za vse člane zdravstvenega tima. Potem pa celo govoriti, da niso nič ob pacientu. Politiko namreč skrbi, da diplomirane medicinske sestre niso ob pacientu in da samo »vodijo«. To seveda ne drži in to lahko reče tisti, ki v sistemu ni nikoli delal ali je minilo že veliko časa, ko je v njem na zadnje deloval. Govoriti, da naj bo diplomirana medicinska sestra neposredno ob pacientu, v sistemu pa jih zaposliti le 32% vsega negovalnega kadra, je milo rečeno sprenevedanje in nespoštljivost.

Zato, ko v zadnjem času slišite o kompetencah v zdravstveni negi, h katerim minister noče dati soglasja, gre za to, da upošteva le ekonomske učinke in se boji, da bo v sistemu »preveč« diplomiranih medicinskih sester, ne skrbi pa ga varnosti zdravstvene obravnave in dolgoročne posledice takega ravnanja. Torej ne misli na nas državljane, temveč na zdravstveno blagajno. Prve kompetence, to je delitev dela med diplomirano medicinsko sestro in tehnikom zdravstvene nege, so bile narejene 1998, njihova dopolnitev 2008 in sedaj, v skladu z razvojem in potrebami pacientov je tukaj tretja verzija kompetenc, ki si je medicinske sestre niso izmislile same, temveč so to nalogo dobile z 38. členom novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki končno ureja tudi krivice tistim, ki kot tehniki zdravstvene nege delajo v kompetencah diplomiranih medicinskih sester, da se jim to delo plača.

Minister daje stroki nezaupnico, ne spoštuje znanja in strokovnosti več kot 30 strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so te kompetence pripravili na številnih srečanjih in usklajevanjih, ki so trajala več kot eno leto. Kompetence je sprejel Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego, še več, obravnaval jih je najvišji strokovni organ v državi Zdravstveni svet in dal ministru priporočilo, da dokumentu da soglasje. Po obravnavi na najvišjem strokovnem državnem organu, pa si nekateri posamezniki na ministrstvu za zdravje predstavljajo, da so kompetentni za njihovo spreminjanje (Zdravstveni svet ni naredil nobene spremembe) in to tako, da iz 50 strani dokumenta, ki je narejen na osnovi visokošolskih in srednješolskih programov, kontinuiranega profesionalnega izobraževanja, upošteva razmere v kliničnih okolji, razvoj stroke in potrebe pacientov, naredijo nov dokument, ki ima 12 strani. Kakšna samozavest ali kaj drugega? Pri tem izpustijo področje, kot je duševno zdravje, problem, ki ga v Health at a Glance (2018) predstavijo kot prioriteto številka ena za zdravstvene sisteme. Zbanalizirati kompetence medicinskih sester na ta nivo pomeni, da zdravstveno nego praktično ukinjamo, Avstrija in Nemčija pa nam ploskata, ker naše kadre z veseljem zaposlijo.

Minister Fakin pa nič! Ste mogoče na ministrstvu spreminjali standarde in normative zdravniških organizacij, ali pa ste zaupali strokovnjakom, ki so jih naredili?

Priporočam:

2 thoughts on “MEDICINSKA SESTRA – ŽENSKI POKLIC, KI BIJE PLAT ZVONA ZA POKLICNE KOMPETENCE”

Add yours

Odgovorite Bara Prekinite odgovor

Create a free website or blog at WordPress.com.

Navzgor ↑